Zgodovina zdravstvenega varstva študentov

Zdravstveno varstvo študentov je bilo organizirano takoj po osvoboditvi leta 1945 na pobudo takratnega Ministrstva za zdravstvo in Ministrstva za prosveto, kot Zavod za zdravstveno varstvo študentov pri Univerzi v Ljubljani.

Spodbuda za to je nastala zaradi zelo ogroženega zdravja takratnih visokošolcev v Ljubljani, ki se je odražalo predvsem v kožnih in spolnih obolenjih in aktivni tuberkulozi. Takrat so bila organizirana s ciljem pozitivnega zdravja razna preventivna cepljenja, fluorografske akcije, dietna prehrana, študentska okrevališča in zdravilišča. Le-ta so bila na Visokem pri Škofji Loki, v Otočah pri Radovljici, na Mežakli, v Moščenički Dragi, v Savudriji in drugod.

V povojnih letih je za tuberkulozo obolevalo tudi do 2,6% pregledanih študentov. V sanatoriju blizu Golnika so se zdravili študentje pod nadzorom osebja bolnišnice za tuberkulozo Golnik, upravljali pa so ga študentje sami. Zdravljenje študentov in preventivne akcije so takrat potekala v izjemno skromnih razmerah vendar z izjemno veliko vloženega truda varovancev samih. Ambulantno zdravstveno varstvo pa je predstavljalo eno samo splošno ordinacijo s priročnim diagnostičnim laboratorijem in dve zobni ordinaciji v stanovanjskih prostorih na Miklošičevi 14 v Ljubljani. Tam je bil tudi sedež Zavoda za zdravstveno varstvo študentov.

Velik premik, zlasti v kvalitetnem pomenu, je predstavljalo šolsko leto 1965/66. Tega leta se je Zavod preselil v primernejše prostore v študentsko stanovanjsko stolpnico na Ilirski ulici. V to leto segajo prvi redni sistematski pregledi za vse redno vpisane študente prvih in zadnjih letnikov. Teža preventivnega dela se je iz psihosocialne zaščite študentov preusmerila v zaščito pred izrazitejšimi obolenji, ki so pestile študente (kožne in spolne bolezni, slabokrvnost, poškodbe lokomotornega aparata, karioznost zob, motnje menstrualnega ciklusa in neželjene nosečnosti). Prav na podlagi ocene zdravstvenih stanj študentov in usmeritve v pozitivno zdravje so bile v učne programe študentov na fakultetah vključene prve obvezne ure telesne vzgoje. Želja po vsesplošnem psihofizičnem zdravju je poleg študijskega uspeha na visokih šolah in fakultetah, postala sestavni del programov in skupni dolgoročni cilj.

Vzporedno z rednimi splošnimi sistematičnimi pregledi študentov, so bili organizirani tudi preventivni zobozdravstveni pregledi. Pokazatelji obolevnosti zob pri študentih so bili porazni, kar je govorilo o slabo organiziranem zobozdravstvenem varstvu v vseh predelih Slovenije v predhodnih stopnjah šolanja. Sistematsko orientirane zobozdravstvene ekipe zobozdravstva študentov so uspele v času študija sanirati približno polovico zobnih okvar. Cilj popolne sanacije zobnega kariesa pri študentih v času šolanja je bil uresničen šele mnogo pozneje.

V obdobje velikih kvalitativnih premikov v skrbi za zdravje študentov spadata tudi nastanek Dispanzerja za zdravstveno varstvo žena (študentk) in nastanek Psihomentalnega dispanzerja. To so bila obdobja, ko so nezaželjene nosečnosti pri študentkah predstavljale velik socialni in psihološki problem, na drugi strani pa so pritiski študijskih zahtev izzvali marsikatero duševno stisko. Takratni specialisti so na teh področjih zdravstvenega varstva opravili pionirsko delo in postavili temelje sodobnim specialističnim ordinacijam, ki delujejo še danes.

V 80. letih prejšnjega stoletja je zaradi ugodne epidemiološke situacije (TBC), fluorografiranje izgubilo svoj pomen, pojavile pa so se nove nalezljive bolezni (AIDS, hepatitis in druge spolno prenosljive bolezni), množičen razmah alergij in tudi pri mladih zametki srčno-žilnih obolenj. Leta 1984 so se vse dejavnosti Zdravstvenega doma za študente preselile iz Ilirske ulice, v prostore bivše šolske poliklinike na Aškerčevi cesti, v hišo, ki je ena prvih namensko grajenih zdravstvenih stavb na slovenskem. Novi prostori v novih časih, ki jih je prinesel vsestranski napredek in razmah novih tehnologij. V tem času je namreč zdravstveno varstvo študentov delovalo kot enota Zdravstvenega doma Ljubljana. Skoraj hkrati z odcepitvijo in osamosvojitvijo Slovenije se je to zgodilo tudi z zdravstvenim varstvom študentov. V letu 1992 je RS ustanovila samostojni zavod Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani. Samostojnost je pomenila za zavod večjo prožnost v prilagajanju potrebam časa, izobraževanju delavcev in vzdrževanju lastnega doma. Poglavitna naloga Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani pa je bilo sledenje medicinski doktrini in pa potrebam študentov Univerze v Ljubljani. V 90. letih se je namreč začel močno povečevati vpis na fakultetah, ustanavljajo pa se tudi vedno novi in novi visokošolski zavodi. V to obdobje sega tudi pojem izbranega osebnega zdravnika, zobozdravnika, ginekologa. Študent, ki je študiral v Ljubljani, je tako v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani dobil svojega zdravnika, ki ga pogosto tudi ob koncu študija ni želel več zapustiti. Množičen razmah podiplomskega študija in novo nastali aparat mlade države, sta povzročila, da je mnogo mladih izobražencev ostalo v Ljubljani in hkrati pri svojem izbranem zdravniku na Aškerčevi. Ker je mnogo študentov, ki študirajo v Ljubljani, obdržalo svojega izbranega šolskega zdravnika, smo to tudi lahko dopustili. Vsa preventivna dejavnost (sistematski pregledi študentov prvih in zadnjih letnikov Univerze v Ljubljani ) pa je še vedno naše delo.

Z dobro organizacijo uspemo povabiti na sistematski pregled vsak dan več kot 100 študentov. S pomočjo sodobne tehnologije opravljamo zdravstveno vzgojno dejavnost, na pregled k zdravniku prinesejo že opravljene laboratorijske izvide pri zobozdravniku pa ugotavljamo njihovo zobozdravstveno stanje. Glavni dejavniki tveganja, ki pestijo zrelo življenjsko dobo, so prevečkrat izraženi že pri študentih: neprimerna prehrana, pomanjkanje gibanja in posledična debelost, izpostavljenost stresu in nizka toleranca zanj, preobčutljivost na številne alergene in posledična dihalna in kožna obolenja. Naša preventivna in kurativna prizadevanja so usmerjena prav v omenjena področja, da mlad človek na začetku življenjske in poklicne poti odkrije v sebi zdrava jedra, jih ohrani in krepi in na njih gradi svojo prihodnost.