Prehlad naš vsakdanji

Virusne okužbe zelo pogosto prizadenejo dihala. Pri nekaterih okužbah lahko ugotovimo povzročitelja (kot je to pri virusu gripe INFLUENZA VIRUS), pri številnih ostalih virusnih okužbah pa opisujemo bolezen z bolezenskimi znaki (npr. navadni prehlad, vnetje malih dihalnih poti: bronchiolitis, ipd). Virusi se med seboj razlikujejo tudi po načinu širjenja.

Ob dotiku z virusovim izločkom okuženega dela kože ali predmeta, si lahko infekcijo prenesemo v oči, v nos ali pa z vdihavanjem virusa. Glavni in najenostavnejši način , da se ubranimo pred okužbo je, da si redno umivamo roke. Ne dotikajmo si oči in nosu. Obolela oseba bo s kašljem in kihanjem širila virusne delce v prostor, zato se, če je le mogoče, izogibajmo daljšim, intimnejšim stikom z obolelo osebo. Rinovirusi, na primer, preživijo tri ure izven dihal na koži ali na predmetih v okolici, zato je ustrezna higiena in čistoča v prostoru pomemben preventivni dejavnik.

GRIPA (INFLUENZA)

V sredini januarja 2008 so iz Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani sporočili o prvih letošnjih primerih pojavnosti gripe v Sloveniji. Gripa je virusna bolezen, ki oslabi človeški organizem in poteka dlje ter intenzivneje od navadnih virusnih dihalnih okužb. Letošnjo gripo povzroča virus Influenze A (tip H1N1) in proti temu tipu je že pripravljeno letošnje cepivo.
Farmacevtska industrija je v zadnjih letih izdelala številne pripravke za preprečevanje gripe (amantadine, rimantadine) in dve za zdravili (zanamivir in oseltamivir). Kljub naštetim pripravkom zelo priporočamo cepljenje proti virusu gripe, saj nam daje dolgotrajnejšo (sezonsko) zaščito in preprečuje , da bi se virus gripe širil z osebe na osebo. Cepljenje proti gripi priporočamo vsem ljudem, ki si želijo zmanjšati nevarnost za okužbo z virusom influence, še posebej pa cepljenje priporočamo: kroničnim bolnikom (npr. sladkornim bolnikom, tistim s kroničnimi boleznimi dihal in obtočil), bolnikom med imunosupresivnim zdravljenjem, zdravstvenim delavcem, starejšim osebam nad 65.let, osebam v poklicih, kjer je v ospredju delo z ljudmi in ob stikih na domovih bolnikov s tveganimi stanji (npr.pri svojcih bolnika z rakom), nosečnicam po prvem trimesečju nosečnosti med epidemijo gripe. Cepljenje proti virusu gripe je samoplačniško in ga izvajamo predvsem družinski zdravniki v ambulantah. Cepimo lahko katerokoli osebo, ki je starejša od 6 mesecev. Cepivo apliciramo v mišico.

Kdaj pomislite, da ste morda zboleli za gripo? Številni bolezenski znaki so podobni navadnemu prehladu (ali kakemu drugemu virusnemu obolenju,ki prizadene dihala), pa vendar je začetek bolezni buren, z zmerno do visoko telesno temperaturo (tudi do 39C), z mrzlico, s kašljem, bolečinami v mišicah hrbta, nog. Tudi glavobol in bolečina “za očmi” sta pogosta spremljajoča bolezenska znaka. Vročina lahko traja več, kot 5 dni, oslabelost, kašelj, potenje in utrujenost pa tudi nekaj tednov.

Diagnozo postavimo klinično, s pregledom. Bolniki večinoma popolnoma ozdravijo, z izjemo takih, ki že imajo pridružene bolezni oz. se pri njih razvije še pljučnica.
Počitek je ključnega pomena. Bolniki naj pijejo veliko toplih napitkov (da se izognejo dehidraciji organizma ob zvečani telesni temperaturi), vzamejo naj sredstvo proti zvečani telesni temperaturi (paracetamol), ki je obenem tudi protibolečinsko sredstvo.

NAVADNI PREHLAD

je najbolj pojaven med otroci, saj otroci zbolijo letno tudi do deset krat. Odrasli zbolijo letno do štirikrat. Ženske , posebno med 20 in 30 letom starosti, zbolijo pogosteje. Verjetno zaradi pogostejšega in intimnejšega stika z otroki. V povprečju zbolijo odrasli nad 60 let manj kot enkrat letno.

Vsi prav dobro poznamo prve znake prehlada: kihanje, srbenje nosu, vodeni izcedek iz nosu. Prehlad je najbolj pogosta bolezen nasploh. Navadni prehlad je ponavadi blaga bolezen, vseeno pa ji pripisujemo vodilno mesto med razlogi za obisk zdravnika in odsotnosti v šolah in službah… Bolezenski znaki trajajo od 7-14 dni.

Tudi za navadni prehlad so glavni krivec virusi. Opisali so več kot 200 različnih tipov virusov, ki povzročajo klinično sliko navadnega prehlada. Rhinovirusi ( grška beseda RHINOS pomeni »nos«) redko povzročajo težavnejšo bolezen. Virusa Parainfluenza in Respiratorni sincicijski virus lahko povzročata dihalne težave pri otrocih, Corona virusu pripisujemo največji delež pri prehladih odrasle populacije.

Veliko ljudi trdno verjame, da izvira prehlad zaradi izpostavljenosti hladnemu vremenu in prepihu. Znanstveniki trdijo prav nasprotno in dodajajo, da niti hrana, niti povečana fizična aktivnost ali povečani mandlji v ustni votlini ne vplivajo na okužbo.

Po drugi strani pa potrjujejo, da psihični stres, menstrualni ciklus, zakajeni, premalo prezračeni prostori in alergijske bolezni, ki vplivajo na dihala, povečajo dovzetnost človeškega organizma za okužbo.

Menjavanje letnih časov izrazito poveča število obolelih za navadnim prehladom. V začetku jeseni in preko zimskih mesecev opazujemo vsakoletni porast obolelih in šele v marcu opažamo strmi upad števila obolelih. Ljudje preživimo jeseni in pozimi več časa v zaprtih prostorih, kar še dodatno pospešuje širjenje virusov s človeka na človeka…Virusi, ki povzročajo navadni prehlad, bolje preživijo v zraku z nizkim odstotkom vlage-to je v hladnih mesecih leta.

Bolezenski znaki za navadni prehlad so rezultat človekovega imunskega odgovora na okužbo z virusom. Običajno se pričnejo v 2-3 dneh po okužbi kot izcedek in nosu ali kot zamašeni nosnici, z občutkom nabrekanja sluznic v obnosnih sinusih, s kihanjem, bolečinami v žrelu, s kašljem in glavobolom. Telesna temperatura je zgolj malo povečana ( pri otrocih je višja).

Bolezenski znaki lahko trajajo tudi do 14 dni, a večina obolelih ozdravi prej, kot v 8 dneh. Izjemoma se lahko klinična slika navadnega prehlada zaplete – predvsem zaradi bakterijske okužbe in sinuzitisa (v 2%). Bolnik potrebuje pri taki okužbi zdravljenje z antibiotikom in posvet, ter natančen pregled pri družinskem zdravniku.

Pri navadnem prehladu priporočamo počitek, pitje zadostnih količin tekočine, grgranje mlačne, slane vode. Uporabljajte pršila in kapljice za nos. Za zniževanje telesne temperature ali glavobol priporočamo prašek oz. tableto, ki vsebuje paracetamol. Aspirina se zlasti pri otrocih izogibamo (nevarnost REYEVEGA SINDROMA, ki prizadene jetra in možgane).

Zdravila proti kašlju in kapljice za nos ne preprečijo kliničnih znakov prehlada, niti ne skrajšajo poteka bolezni, ublažijo pa subjektivne težave.

Antibiotiki ne uničijo virusov. Upravičeno jih uporabljamo zgolj pri dokazanih bakterijskih zapletih, kot npr: vnetje srednjega ušesa , vnetje sinusov. Antibiotiki, ki jih nekateri jemljejo »za vsak primer«, ne bodo vplivali na skrajšanje bolezni.

Tudi visoke doze vitamina C se niso izkazale kot prepričljiv dejavnik za preventivo prehlada.

Vdihovanje pare (inhalacija) lahko začasno ustavi občutek polnega nosu, nima pa dokazanega zdravilnega učinka.

Cepiva proti virusom , ki bi preprečili okužbo za viruse -povzročitelje prehlada, še niso izdelali.Virusi so številni in antigensko zelo raznoliki- vse to otežuje izdelavo vakcine.

KAKO LOČIMO NAVADNI PREHLAD OD GRIPE?

Ob epidemiji gripe in v obdobju povečane frekvence ostalih virusnih okužb, prihaja do velike, največkrat nepotrebne in nesmiselne gneče v ambulanti družinskega zdravnika. Zatorej zdravniki priporočamo, da vsi oboleli zaradi prehlada ali gripe, ostanejo v bolniškem staležu vsaj nekaj dni in ob sumu na bolezen TAKOJ pokličejo svojega osebnega zdravnika, mu opišejo potek bolezni in ga obvestijo o morebitnih drugih sočasnih težavah. Bolniki naj prvi dan ne zapuščajo doma! (razen, če so že znani kronični bolniki, s hudo srčno, pljučno ali kako drugo boleznijo). Zdravnik jim bo priporočal počitek in prej naštete ukrepe, predvsem pa svetoval TAKOJŠNJI obisk v primeru poslabšanja ali komplikacij. Gneče v čakalnicah ne prispevajo blagodejno na potek bolezni. Vplivajo pa na širjenje bolezni med do sedaj zdravimi obiskovalci ambulante. Tudi otroci z zvečano telesno temperaturo naj ne obiskujejo vrtca in pouka.

Največ lahko storimo za svoje zdravje in počutje prav s preventivnim načinom življenja in obnašanja, ter se tako poskušamo ubraniti virusnim infekcijam. Obiskujmo savne, ukvarjajmo se s športnimi dejavnostmi ne glede na vremenske prilike (seveda s primerno obleko in obutvijo), redno prezračujmo bivalno in delovno okolje, občutimo psihofizično ugodje v smislu meditacij, tehnik sproščanja in s pozitivnim mišljenjem!

RINOSINUZITIS

Anatomsko opisujemo sinuse kot z zrakom napolnjene votline, ki obdajajo nosno odprtino in nosne školjke..Kadar se kateri koli del te “nosno-sinusne”povezave vname, lahko vnetna tekočina skupaj z normalnim nosno/sinusnim izločkom zamaši izvodila sinusov in temu pravimo akutni rinosinuzitis.

Kako ga prepoznamo? Nos je zamašen in/ali začutimo izcedek iz nosu (tudi nazaj v žrelo), pogosto ga spremlja občutek za izgubo voha z obrazno bolečino, posebno ob nagibu glave, občutek pritiska v predelu lic. Oteženo je dihanje skozi nos. Spremljajoči bolezenski znaki so še glavobol, zvečana telesna temperatura, kašelj, oteklina nad očmi in na obrazu, zobna bolečina, slab zadah iz ust, utrujenost, slabost, boleče žrelo….Glavobol se kaže kot topa bolečina na čelu ali licih.

Glavni “krivec” za akutni, nenadni rinosinuzitis je virus navadnega prehlada, redkeje so povzročitelji bakterije ali alergija in trajajo bolezenski znaki manj, kot 12 tednov. Ozdravitev je popolna.

Nove smernice za zdravljenje opredeljujejo bolezen kot LAHKO, ZMERNO ALI TEŽJO, glede na subjektivno, pacientovo oceno (po vizualni skali) od 0-10 (“Kako moteče so vaše težave?”). Nad oceno 5,vemo,da je kvaliteta bolnikovega življenja okrnjena.

Če so bolnikovi bolezenski znaki BLAGI (0-3 točke), lahko ukrepa sam , brez zdravnikove pomoči in se ravna po zgoraj navedenih priporočilih za navadni prehlad. Če pa se bolezenski znaki po 5 dneh še vedno prisotni, ali se stopnjujejo, vam bo zdravnik prva predpisal nosne glukokortikoide v pršilu (npr. mometazonfuroat NASONEX) ali predpisal antibiotik v obliki tablet. Če ne bo pozitivnega učinka v roku 2 dni, vas bo zdravnik napotil k specialistu na nadaljnje preiskave.

Kaj lahko sami naredimo, da se vam rinosinusitis ne bi pojavil? V času viroz se izogibajte kontaktov z obolelimi ljudmi , redno si umivajte roke z milom in vodo in vsakoletno obnovite cepljenje proti gripi.

Izogibajte se neprezračenim, zakajenim prostorom in poskušajte si čim bolj navlažiti zrak v bivalnem okolju (para z dodatkom eteričnega olja, uporaba vlažilcev zraka…), ne pijte alkoholnih pijač.

Akutni rinosinusitis je v glavnem popolnoma ozdravljiva bolezen. Pravočasno pomislite nanjo, curljanje iz nosu je dokaj neprijetna zadeva.