Kratkovidnost pri študentih in spremembe vida med študijem

Ključne besede: kratkovidnost, študenti
Keywords: short-sightness, students

Izvleček. Študenti visokošolskih zavodov imajo v prvem in zadnjem letniku študija sistematski pregled, kjer med drugim beležimo tudi ostrino vida in višino dioptrije.

Pred dvajsetimi leti je bila opravljena raziskava, v katero je bila zajeta generacija študentov zadnjih letnikov, ki je pokazala velike razlike v poslabšanju ostrine vida med študijem pri študentih posameznih fakultet. Vemo, da se količina študijskih obveznosti na fakultetah močno razlikuje.

Poslabšanje vida je bilo sorazmerno z obremenitvami. Informacijska revolucija pa je sprožila pospešen razvoj informacijske tehnologije. Spremembe, ki jih ta doba prinesla, smo ugotavljali s pregledom vida pri študentih zadnjih letnikov v študijskem letu 2007/2008.

Abstract. In their first and last academic years, students of higher educational establishments undergo a medical examination, which includes collecting data of visual acuity and eyeglass prescription values.

Twenty years ago a research focusing on the generation of final year students was carried out, and it revealed considerable differences in the worsening of visual acuity during their studies among students of individual faculties. It is a known fact that studying demands at different faculties vary to a large degree.

Eyesight worsening was proportional to the requirements. Information revolution, however, has launched accelerated development of information technology. We were examining the changes brought about by this era by way of eyesight examination for the final year students in the academic year 2007/2008.

Uvod

Raziskava motenj refrakcije, v katero je bila zajeta generacija študentov Univerze v Ljubljani, ki je bila v študijskem letu 1989/1990 vpisana v zadnji letnik fakultet, je pokazala pogostnost tega pojava in spremembo med njihovim prvim in zadnjim letom študija. Posebej opazno je bilo povečanje stopnje kratkovidnosti. Takratna raziskava je potrdila, da je tako kot vsak tretji učenec kratkoviden tudi vsak tretji študent, kratkovidnost pa se je slabšala vse tja do konca študija, ki je na različnih fakultetah različno dolg in zahteven. Premosorazmerno s študijskimi obremenitvami in z dolžino študija je bil opazen porast višine kratkovidnosti. Tretjina vseh kratkovidnih je imela na koncu študija dioptrijo večjo od -3,0, med študijem pa se jim je povečala za povprečno -1 dioptrijo. Najmanj kratkovidnih je bilo na takratni fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, le 22,8 %, s poslabšanjem med študijem za -0,7 dioptrije, največ kratkovidnih pa na medicinski fakulteti, 37 % vseh študentov, s povprečnim povečanjem kratkovidnosti za -1,47 dioptrije.

V skoraj dvajsetletnem obdobju, ki nas loči od te raziskave, pa sta se zgodili dve revoluciji. Prva je pojav množične uporabe računalnikov in s tem veliko večja bližinska obremenitev oči, za katero je znano, da je glavni dejavnik slabšanja kratkovidnosti. Druga je močno povečanje vpisa na večino fakultet (razen žal na medicinsko), ki je na nekaterih fakultetah tudi trikrat večji kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta množičen premik mladine iz poklicev v študij gotovo prinaša nižanje vpisnih kriterijev in s tem prisotnost študijsko manj sposobnih študentov na fakultetah z nizkim vpisnim pragom. Ravno na teh fakultetah pa opažamo veliko kratkovidnih (tudi z visokimi dioptrijami) že v prvem letniku. Druga značilnost teh fakultet pa je visok osip, manj kot četrtina se jih vpiše v zadnji letnik.

Namen letošnje študije je primerjava vida dveh generacij, ki ju ločijo dve desetletji in povsem drugačen ritem ter način življenja.

Material in metode dela

V raziskavo je bilo zajetih 4970 študentov Univerze v Ljubljani, ki so bili v študijskem letu 2007/2008 vpisani v zadnji letnik ene od fakultet (univerzitetni študij) in sistematsko pregledani v Zdravstvenem domu za študente. Pri večini fakultet pomeni to četrti letnik, pri študentih medicine, farmacije, veterine in arhitekture pa deveti semester. V tem času so opravili drugi sistematski pregled, ki tako kot prvi vsebuje anamnezo, klinični status, laboratorijski pregled in zdravstveno vzgojo. V anamnestičnem delu je študent izpolnil anketo o družinskih boleznih, prehrambenih navadah, študijskih obremenitvah in osebnih zdravstvenih težavah. Pri opisu kliničnega statusa je zdravnik vpisal tudi podatke o vidu, kot jih je podal študent (višina dioptrije in študentova ocena ali je vid z očali ali s kontaktnimi lečami dober). Vpisujemo samo podatke za sferična stekla, prisotnost astigmatizma samo zabeležimo. Študenti na sistematskem pregledu izčrpno poročajo o jakosti očal ali kontaktnih leč, ki jih nosijo, s seboj imajo tudi evidenčne kartone, posebno tisti, ki nosijo kontaktne leče s krajšo dobo trajanja. Le izjemoma ne dobimo podatka o višini dioptrije, takšne študente potem obravnavamo le pri deležu kratkovidnih.

Sistematskemu kartonu tega pregleda je priložen tisti iz študentovega prvega letnika, ki vsebuje enake podatke. Za študijo so bili izbrani samo kratkovidni študenti (miopija in miopni astigmatizem), izločeni pa daljnovidni, slabovidni in študenti z nepopolnimi podatki. S primerjavo višine dioptrije med prvim in drugim pregledom smo dobili podatke o njenem prirastu med študijem. Pri različni ostrini vida smo pri posameznem študentu izračunali povprečje za obe očesi, prav tako pri različnem porastu dioptrije.

Za vsako posamezno fakulteto smo izračunali delež kratkovidnih, povprečno višino kratkovidnosti v zadnjem letniku in povprečen porast dioptrije kratkovidnih študentov. Za vsako fakulteto smo izračunali tudi delež kratkovidnih, ki imajo dioptrijo višjo ali enako od -3,0 oziroma višjo ali enako -5,0.

Rezultati

Po vseh izločitvenih kriterijih je bilo v obdelavi 3831 študentov 24 fakultet ljubljanske univerze (rezultati so prikazani v Tabeli 1).

Študenti Vsi Kratko-

vidni

% kratko-

vidnih

Povprečna dioptrija v zadnjem letniku Poslabšanje med študijem (v D) % študentov z D ≥ -3.0 (v %) % študentov z D ≥ -5.0 (v %)
MF 170 102 60 -3,19 -1,75 41 21
PF 380 224 58 -3,60 -1,55 46 27
EF 362 163 45 -2,57 -0,67 38 10
FDV 460 230 50 -3,27 -0,71 36 19
FS 99 37 37 -2,19 -1,07 16 0
A 107 45 42 -2,55 -0,60 36 9
FE 129 42 32 -2,19 -0,96 38 8
FRI 129 79 50 -2,23 -0,80 28 6
BF 355 158 44 -1,97 -0,83 28 5
VF 50 25 50 -2,34 -1,15 20 5
FGG 120 48 40 -1,59 -0,61 25 5
FA 85 49 57 -2,55 -0,63 40 12
FF 257 127 50 -2,25 -1,23 42 16
FFA 153 87 56 -3,05 -1,34 38 21
FMF 90 49 54 -2,34 -1,16 25 8
FKKT 98 41 41 -2,80 -1,20 32 8
NTF 60 31 57 -2,70 -0,90 31 20
TF 31 14 45 -3,00 -0,95 26 19
121 32 26 -2,00 -0,57 21 4
FSD 125 60 49 -1,70 -0,52 25 4
FU 54 21 38 -1,97 -0,69 32 10
FVV 62 30 48 -2,60 -0,50 32 8
PeF 302 138 45 -2,20 -0,70 33 8
ZF 32 13 40 -1,86 -0,77 20 5
UL 3831 1845 48 -2,50 -1,25 31 10

Tabela 1

Legenda:
MF – medicinska fakulteta, PF – pravna fakulteta, EK – ekonomska fakulteta, FDV – fakulteta za družbene vede (prej FSPN – fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo), FS – fakulteta za strojništvo, A – umetniška akademija (glasbena, likovna, igralska), FE – fakulteta za elektrotehniko, FRI – fakulteta za računalništvo in informatiko, BF – biotehniška fakulteta, VF – veterinarska fakulteta (prej v sklopu BF), FGG – fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, FA – fakulteta za arhitekturo (prej v sklopu FAGG), FF – filozofska fakulteta, FFA – fakulteta za farmacijo, FMF – fakulteta za matematiko in fiziko, FKKT – fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, NTF – naravoslovno-tehniška fakulteta (zadnje štiri nekoč FNT), TF – teološka fakulteta, FŠ – fakulteta za šport, FSD – fakulteta za socialno delo, FU – fakulteta za upravo, FVV – fakulteta za varnostne vede, PeF – pedagoška fakulteta, ZF – zdravstvena fakulteta, UL – Univerza v Ljubljani;

1845 študentov je kratkovidnih, kar pomeni 48 % pregledanih v generaciji. Njihova povprečna dioptrija je -2,5, v letih od vpisa pa so pridobili povprečno -1,25 dioptrijo. Kratkovidnost se je povečala skoraj vsem, delež tistih, ki so navajali enako korekcijo pri prvem in zadnjem pregledu, je zanemarljiv. 31 % vseh kratkovidnih ima dioptrijo večjo ali enako kot -3,0, 10 % kratkovidnih pa celo več kot -5,0. Med študenti posameznih fakultet so velike razlike. Študenti medicine vodijo skoraj v vseh parametrih: kratkovidnih je 60 % študentov petega letnika, med študijem so povprečno pridobili -1,75 dioptrije in v povprečju nosijo očala z dioptrijo -3,19, več kot 20 % kratkovidnih jih ima dioptrijo večjo od -5,0. Tesno za njimi so študenti prava, ki pa študente medicine prekašajo v višini povprečne dioptrije (-3,6), 27 % pa jih ima dioptrijo večjo od -5,0. Najmanjši odstotek kratkovidnih s povprečno najnižjo dioptrijo, vendar ne z najmanjšim prirastkom med študijem, je na tehničnih fakultetah (fakulteta za elektrotehniko, fakulteta za strojništvo in fakulteta za gradbeništvo). Pri teh študentih je dioptrija okrog -2,0, med študijem so pridobili povprečno -1 dioptrijo. Najnižji prirastek dioptrije med študijem, vendar relativno visoka dioptrija ob prvem sistematskem pregledu, pa je značilnost študentov družboslovnih fakultet (fakulteta za družbene vede, upravo, socialno delo itd.). Najbolje vidijo in najmanj korekcije potrebujejo športniki.

Razprava

Ob pridobljenih rezultatih se nam pojavljata dve vprašanji:

–         ali je na zahtevnejših fakultetah obremenitev vida še večja, kot je bilo to pred dvema desetletjema, in
–         kaj se dogaja z učenci s slabšim učnim uspehom v osnovnih in srednjih šolah (ti so v glavnem kandidati na fakultetah z nižjim vpisnim pragom), da prihajajo na fakultete v veliko višjem odstotku z očali (in to kratkovidni s povprečno višjo dioptrijo). Med študijem se jim vid najmanj poslabša.

Primerjava med študijskim letom 1989/1990 in študijskim letom 2007/2008 je mogoča le za tiste današnje fakultete, ki so bile enako organizirane v obeh obdobjih. Nekatere današnje članice Univerze v Ljubljani so bile pred dvema desetletjema še višješolski zavodi (fakulteta za socialno delo, zdravstvo, upravo, varnostne vede …). Nekoč enovite fakultete (za naravoslovje in tehnologijo, arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter biotehniška) pa so se v zadnjih dvajsetih letih preoblikovale v več samostojnih. Primerjave z nekdaj enovitimi so mogoče le pogojno.

V Tabeli 2 je prikazano stanje kratkovidnosti pri študentih zadnjih letnikov, ki so bili pregledani v študijskem letu 1989/1990.

Študenti Vsi Kratkovidni % Povprečna dioptrija v zadnjem letniku Poslabšanje med študijem (v D) % študentov z D ≥ -3.0 (v %)
MF 177 66 33,0 -2,80 -1,47 39,3
PF 123 38 30,8 -2,45 -0,95 28,5
EF 96 33 34,0 -2,25 -0,94 24,2
FSPN* (FDV) 83 19 22,8 -1,70 -0,75 15,7
FS 85 10 8,50 -2,10 -0,78 30,0
A 64 23 36,0 -2,70 -0,93 39,1
FE 220 57 35,9 -2,41 -0,91 28,1
BF 272 70 35,7 -2,20 -0,83 31,7
FAGG 136 37 37,2 -2,35 -1,02 32,4
FF 289 95 37.0 -1,90 -0,94 24,2
FNT 312 96 29.0 -1,45 -0,85 19,8
UL 1857 544 29,3 -2,05 -0,98 29,0

Tabela 2

Vidimo, da je nekdanji delež 29,3 % kratkovidnih študentov prerasel v 48 % v generaciji. Razlike med fakultetami se ohranjajo, primerjavo med obema generacijama pa je prikazujeta graf 1 in graf 2.

Graf 1 – Primerljive fakultete po deležu kratkovidnih v letih 1989/1990 in 2007/2008

Oven - Graf 1

Graf 2 – Primerljive fakultete po povprečni višini dioptrije pri kratkovidnih študentih v letih 1989/1990 in 2007/2008

Oven - Graf 2

Na prvo vprašanje lahko odgovorimo pozitivno, čeprav v tej raziskavi nismo ponovno vključevali kriterija tedenske obremenitve študenta. Vidimo, da fakultete, ki so po obremenitvah izstopale že v prvi raziskavi (medicinska, pravna), tudi v tej prikazujejo največja poslabšanja. Kopičenje snovi v študijskih programih je že povzročilo podaljšanje študija na številnih zavodih. Povečujeta se tudi zahtevnost in obseg dela. Mnoge seminarske naloge so danes že v srednji šoli prave male diplome, kaj šele na fakultetah.

Kot v raziskavi leta 1989/1990 so tudi v tej ‘svetla točka’ študenti fakultet, na katerih je obsežen del študijskega dela vezan na delo in gibanje v naravi (velik del biotehniške fakultete, gradbeništvo, geodezija, šport). Čeprav so med temi tudi zelo zahtevni študijski programi, tem študentom narava dela postane tudi (zdrav) način življenja. Za kratkovidne študente teh fakultet so značilne povprečno najnižje dioptrije in relativno majhna poslabšanja. V grafu 2. prikazano izboljšanje stanja pri študentih BF in FGG je posledica izločitve programov: veterine iz BF in arhitekture iz FGG. Ta dva programa prikazujeta slabše stanje kot drugi v skupini.

Učenci s slabšim učnim uspehom v srednji šoli, ki prihajajo na fakultete s povprečno visoko kratkovidnostjo, pa predstavljajo velik izziv za naslednjo raziskavo. Kaj se dogaja z njimi v šoli in kako preživljajo prosti čas? Raziskovalci po svetu so ta izziv že sprejeli in prišli do različnih zaključkov, odvisno od področja proučevanja. Medtem, ko izstopajoče visok pojav kratkovidnosti na daljnem vzhodu (Tajvan, Kitajska, Japonska – 6.) pripisujejo rigoroznemu šolskemu sistemu z visoko dnevno študijsko obremenitvijo, se na zahodu zatekajo tudi k dednosti, kot riziku za pojav kratkovidnosti, poleg bližinskega dela, šolskega uspeha in skromnega športnega udejstvovanja (5.).

Sklep

V generaciji, ki sedaj zaključuje študij, je vsak drugi študent kratkoviden, ima v povprečju -2,5 dioptrije, polovico od tega je pridobil med študijem. V dveh desetletjih se je stanje poslabšalo zaradi večje obremenitve oči, katere pa ne moremo v popolnosti pripisati le zahtevam na fakulteti. Mladostniki prihajajo s slabšim vidom in z močnejšo korekcijo že v prvi letnik. Glede na stalno rastočo količino informacij, ki obremenjujejonaše čute, tudi vid, drugačnih rezultatov ne moremo pričakovati. Rezultati, ki izstopajo (na bolje), so nam lahko vodilo, da stanje vseeno ni brezupno. Način življenja v enaindvajsetem stoletju je sicer neizogiben, sami pa odločamo o tem, koliko časa bomo mi in naši mladostniki preživeli pri bližinskem delu in koliko časa je oko sproščeno v neskončnosti.

Literatura:
1.        Lang G. Ophtalmology. Thieme Stuttgart – New York Second edition 2007
2.        Blagojević M, Litričin O. Oftalmologija Udžbenik za studente medicine. Medicinska knjiga Beograd – Zagreb 1991
3.        Oven T. Refrakcijske anomalije pri študentih ljubljanske univerze in spremembe v času študija. Zbornik prispevkov Prvi kongres šolske in visokošolske medicine Slovenije. Zdravstveno varstvo letnik 33, Suplement 1
4.        Pfeifer V., Gardaševič I. Korekcija refrakcijskih napak. Zdravstveni vestnik, letnik 74 Stran 669–672
5.        Mutti D., Mitchell G. L., Moeschberger M. L., Jones L. A., Zadnik K., Marental Myopia, Near Work, School Achievement, and Childen’s Refractive Error, Ohio State University Colleague of Optomerty, dosegljivo na https://www.iovs.org/cgi/content/full/43/12/3633
6.        Congdon N. at all, Visual Disability, Visual Function, and Myopia Among Rural Chinese Secondary School Children, Shantou University and Chinese University of Hong Kong, dosegljivo na http://www.iovs.org/cgi/content/full/49/7/2888?maxtoshow=&HITS=25&hits=25&RESULTFORMAT=&searchid=1&FIRSTINDEX=0&minscore=5000&resourcetype=HWCIT
7.        Practical Refraction. Ophtalmic Optic Files. Varilux University 11/07